Pred dnevi je prišla k nam na obisk moja mami in mi rekla, da smo vabljeni na trgatev na štajersko. Ko mi je povedala, da imajo trgatev pri punci s katero sem preživel veliko časa v mladosti, sem se prav veselil. Ko je prišla žena iz službe, sem ji to tudi takoj povedal. Tudi ona je bila vesela in rekla, da bi prav uživala, če bi šli za vikend na trgatev.
Prišlo je sobotno jutro in odpravili smo se proti štajerski. Vožnja je sicer bila kar naporna, ker je bila gneča. Prispeli smo po dveh urah. Ker smo bili malo pozni, se je trgatev že začela, tako da smo se na hitro pridružili. Imeli smo se res lepo. Bilo je čutiti polno dobre volje in smeha. Veliko se je prepevalo, kar sem prav pogrešal. Moja prijateljica je skrbela za to, da nismo bili žejni in lačni. Dan je bil prekrasen, tako da smo lahko obrali in naredili čisto vse, kar si je lastnik zamislil.
Včasih je bila trgatev bolj pogosta, danes pa vse več ljudi trte doma opušča. Škoda, ker po tem se vidi, kako so bili včasih ljudje bolj skupni in kako so si znali med seboj pomagati. Pri tem pa so se imeli prav lepo. Še dobro, da so starši od moje prijateljice ostali v stiku z mojo mami in smo lahko prišli na trgatev. Moji otroci so tako bili na trgatvi prvič in ko smo se vračali domov, so me prosili, če bi drugo leto šli spet. Tako vsi skupaj upamo, da bo drugo leto pri njih še trgatev in da bomo vabljeni, ker bomo z veseljem tudi prišli.