S fotoaparatom se odpravim od doma. Danes bom poizkušal narediti zbirko redkih in ogroženih ptic, ki živijo na našem ozemlju. S kolesom se odpravim do bližnjega naravnega rezervata, ki v zadnjih letih privabi množico obiskovalcev. Obisk se je v zadnjem času povečal, odkar so naši občinski veljali začeli obnavljati naravni rezervat. Razprostira se na kar nekaj hektarjih površine, večinoma vodne. Tako je tukaj našlo svoj dom veliko raznoraznih ptic, rac in labodov. Naselili so tudi pristno domače govedo, ki izvira iz teh krajev. Odlična lokacija za nekaj kilometrski sprehod takoj na robu mesta. Pripeljem se do vhoda, kolo skrbno zaklenem s ključavnico, za vsak slučaj, da ne bom rabil pešačit domov. Pripravim fotoaparat, preverim baterijo in pot pod noge. Ob pešpoti okrog rezervata je narejenih nekaj odličnih ptičjih opazovalnic. Ustavim se na prvi, ki je v nivoju parka. Odprem loputico in previdno pokukam skozi. Nedaleč vstran račja družina veselo čofota po vodi. Malčki se učijo plavati. Glava družine, velik pisani racak pa na rahli vzpetini vse skupaj opazuje in čuva svojo družinico. Naredim nekaj fotografij in se odpravim naprej. Pridem do velike okroglega lesenega stolpa. Počasi se povzpnem na vrh, na teraso, od koder je čudovit pogled na celoten vodni rezervat. Škoda, da nisem vzel še daljnogleda. Skozi lupo fotoaparata začnem raziskovati.
Tam v daljavi opazim račjo družino, ki sem jo malo prej srečal. Malo pred njimi plujejo po mirni vodi snežno beli labodi s ponosno dvignjeno glavo. Štirje v vrsti drug za drugim se počasi približujejo mojemu objektivu. Kot da bi vedeli, da bo njihova slika krasila moj album doma. Nekaj jih zmoti in odplavajo vsak v svojo smer. Pogledam v nebo, le od kod so se vzeli ti sivi oblaki. Hitro pospravim opremo in se odpravim proti izhodu. Pohiteti moram, če želim priti domov suh. S kolesom dirjam po cesti kot kakšen profesionalni kolesar. Ravno pospravim kolo v kolesarnico in se močno vlije. Uf sreča, pomislim.
…