Že ob sami besedi zobozdravnik, mi je vedno kar zaigral želodec. Bil sem res živčen vsakič, predno sem se moral odpraviti do zobozdravnika. To mi namreč ni bilo nikoli preveč prijetno. To pa nekako izhaja še iz mojega otroštva. Takrat so me vedno razni posegi precej boleli, tako da sem zaradi tega imel kar nekakšen strah. Tako sem se k zobozdravniku po navadi odpravil samo takrat, ko je bilo to že res nujno, za kar pa sem vedel, da to ni ravno najbolje.
Nekaj časa nazaj sem tako spet začel čutiti nekakšne bolečine, ki so postajale čedalje bolj neprijetne. Zaradi moje fobije pred zobozdravniki, pa sem spet malo pretiraval z čakanjem. Ko pa so bile bolečine že prehude, sem se končno odpravil do zdravnika. Ta pa mi je takoj rekel, da sem predolgo čakal. Zaradi tega je bilo potrebno zdravljenje zoba, saj so bile težave že precej razvite in so se zavlekle v korenine zobe. Tedaj sem se kar malo ustrašil, saj sem takoj pomislil na to, da bo to precej bolelo.
Zdravnik mi je razložil, da bo zdravljenje zoba potekalo tako, da mi bo najprej zob dobro očistil, nato pa zdravil zobne kanale, oziroma korenine. Dela se je tudi lotil kar takoj. Tedaj mi je še ponudil anestezijo, kar sem takoj sprejel, saj je bil to najboljši način, kako me ne bi nič bolelo. Tako sem najprej dobil injekcijo anestezije, nakar pa sem bil še kako presenečen, ko sem videl, da me res čisto nič ne boli. Komaj da sem sploh kaj čutil. Slišal sem le zvok posameznih instrumentov, ki jih je zobozdravnik uporabljal, ter da se dotika mojega zoba.
Ko pa je bilo zdravljenje zoba za mano, pa se mi je vse spremenilo. Nekaj dni me je sicer zob še malo bolel, ter je bil razdražen, vendar se je to hitro spremenilo in spet nisem imel bolečin v zobeh. …
