Med vsakodnevno vožnjo v službo opažam, da so tehnični pregledi zelo zasedeni. Kar stisnilo me je pri srcu, saj moram v roku dveh tednov tudi jaz na to storitev in resnično upam, da ne bom imela druge izbire, kot da naletim na takšen dan. Čakam namreč, da se bo malce izpraznilo in ne bom čakala predolgo. Kako mi bo to uspelo, še ne vem, ker imajo tehnični pregledi res nenormalno gnečo tele dni.
Odločila sem se, da počakam do naslednjega tedna potem, se pa soočim z realnostjo, kakršnakoli že bo. Saj nimam druge. Naredim lahko le najboljše kakor lahko, več od tega pa žal ni v moji moči. Res ne vem, zakaj vedno naletim na obdobje, ko so tehnični pregledi nerealno zasedeni. Videti je, da se bom morala drugače organizirati in opraviti ta pregled prej, kot ga potrebujem, da se mi rok prestavi. Vseeno do obdobja, ko tehnični pregledi niso tako zasedeni kakor sedaj. Vsaj tako se mi dozdeva, res pa je, da nisem toliko pozorna na to, ko to ni nekaj, kar moram urejati. Lahko, da imajo tudi ob stalih obdobjih takšno gnečo, ki je jaz enostavno ne opazim.
Danes to ponovno ne bo šlo skozi, tako, da moram razmisliti kdaj bo najbolj primeren časa, da dve uri akam v vrsti tam, kje so tehnični pregledi, ker ne bi rada bila v minusu z delom. Po vsej verjetnosti se bom pa morala sprijazniti s tem, da bom to naredila popoldan po službi, ko bo pa gneča verjetno še večja, kakor je sedaj. Precej narobe mi hodi vse skupaj tole tele dni, ker imam resnično goro obveznosti in bo moral mož po otroke in posledično prej iz službe. Malce nelagodno je vse skupaj, ker je tudi on precej okupiran z delom in tudi njemu ta situacija, ki jo imajo tehnični pregledi, ni najbolj ugodna.