Prijateljica se je preselila v novo stanovanje, ki ga je kupila po dolgih letih bivanja v najemu. Spomnim se, kako mi je vedno govorila, da je prednost bivati kot najemnik v že opremljenih stanovanjih, ker točno vidiš, kaj si v svojem stanovanju ne želiš imeti in kaj lahko pogrešaš v svojem stanovanju.
Spoznala se je na materiale, kako se obnesejo, kateri niso primerni za čiščenje in še veliko praktičnih izkušenj si je nabrala. Povabila me je na obisk in na ogled stanovanja. Bila sem vesela in tudi radovedna, kako si bo končno uredila svoje stanovanje in se ustalila na enem mestu. Navajena sem je bila, da se je selila skoraj vsaki dve leti. Poklicala sem jo, da mi bolj podrobno razloži, kako pridem do nje. Že čez nekaj minut sem pozvonila na njenih vrat.
Končno si na svojem sem ji rekla. Vstopila sem v svetlo in hladno stanovanje, ki je bilo opremljeno ampak nič se ni skladalo. Vprašala sem jo, če je to to ali namerava še kaj spremeniti, oziroma, če še čaka kakšno pohištvo. Rekla je, da si je predstavljala čisto drugače, ko bo bilo opremljeno ampak ne ve zakaj je vse to izpadlo tako nefunkcionalno in brez duše. Ni se čutila doma. Predlagala sem ji, da si najame arhitekta za notranje oblikovanje, ki ji bo pomagal urediti stanovanje v dom. Včasih si moramo priznati, da so želje premalo, potrebno je tudi znanje. Tudi pri nas je bilo tako, sem ji povedala. Za vsak prostor sem si zamislila opremo ampak arhitekti za notranje oblikovanje to vidijo drugače. Strinjala se je z mano in poiskali sva znanega arhitekta za notranje oblikovanje, ki je imel na spletu zelo dobre ocene in mnenja. Zmenila se je za sestanek v novem stanovanju.
Arhitekt jo je vprašal nekaj stvari in narisal tloris in že naslednji dan ji je prinesel načrt opreme. Že sam 3d izris ji je bil zelo všeč, kako bo šele potem. Po dveh mesecih je bilo njeno stanovanje neprepoznavno, imelo je dušo in objemalo je prijateljico na vsakem koraku v njem.…